Obveščamo vas, da od konca leta 2006 v Šmartnem ni več zbirke fosilov. V nadaljevanju te strani si oglejte kakšna je bila zbirka.

HIŠA S SPAHNJENCO

Hiša, v kateri je bila predstavljena zirka fosilov, je bila zgrajena v 19. stoletju, na začetku 80-ih let 20. stoletja pa je bila temeljito obnovljena.

V osnovi je enocelična stanovanjska stavba z značilno spahnjeno kuhinjo ali »žbatafurjem« v pritljičju. »Žbatafur« je majhen pravokoten prizidek s kuriščem, z napo ter dimnikom in je stavbi v okras.

Iz kuhinje vodijo v sobo v zgornjem nadstropju strme lesene stopnice. Prav tako se iz te sobe po strmih lesenih stopnicah pride v sobo na kaščo in od tu na ličen ozek lesen gang, ki se pod napuščem razteza vzdolž pročelja.

Okna, razporejena v oseh, imajo kamnite irte. Streho krasijo daljši napušč, dekorativno pobarvane planete in v baročni manieri obdelane glave špirovcev.

FOSILI IZ ZBIRKE STANISLAVA BAČARJA

Fosili so okamneli ostanki izumrlih živali in rastlin, ki so na zemlji živele oziroma rasle pred milijoni in milijoni let. Največ fosilov se v kamninah ohrani zaradi procesa perifikacije ali okamnevanja. To pomeni, da se trdni deli prepojijo ali celo nadomestijo z anorganskimi snovmi. Ohranjajo se praviloma le trdnejši deli bitij, kot so hišice, lupine, kosti zobje in podobno, mehki, organski deli pa skoraj vedno propadejo. Rastlinski deli se lahko ohranijo tudi tako, da pooglenijo.

V različnih kamninah najdemo v celoti ali samo delno ohranjena okostja, hišice, lupine ali njihove odlitke. O nekdanjem življenju pričajo tudi okamnele sledi lazenja raznih morskih organizmov, stopinje dinozavrov in podobno.

STAROST FOSILOV NA TEJ RAZSTAVI:
KREDA – 80 milijonov let
PALEOCEN – 60 milijonov let
POLEOGEN – 60 – 50 milijonov let
EOCEN – 50 milijonov let

Ob vsakem primerku je podnapis, na katerem je navedena vrsta fosila (polž, školjka, korala,…), njegovo ime v latinščini (rod in vrsta), kraj kjer je bil fosil najden in geološka doba v kateri je živel.

Pritličje:
Predstavitev geološke strukture Brd: Apnenec, rudistni apnenec, peščenjak, laporovec, kalkarenit, breča, podsabotinske plasti.
Vitrina 1 - Predstavitev najdišča VIPOLŽE-2 (eocen), presenetljiva različnost nekdanjega življenja na enem najdišču.

I. nadstropje:
Vitrina 2 – Rudistne školjke s Sabotina (kreda);
Vitrina 3 – V enem primerku je kar 8 fosilov – poudarek na korali Rhyzangia Padricensis, poimenovani po Padričah pri Trstu, v istem primerku so tudi zanimive in redke zelene alge (paleocen);
Vitrina 4 – Rudistne školjke Gorjanovicia costata in Vaccinites cf. Vesiculosus (kreda).V tej vitrini so tudi trije primerki korale Dendrophyllia candelabrum iz različnih najdišč in zanimiv primerek s Korade z dvema koralama (paleocen);
Vitrina 5 – Asiline in numuliti v biokalkarenitu, korala Stylocoenia sp. ter zanimiva zapolnitev v laporovcu (eocen);
Vitrina 6 – Fotografije zanimivih foraminifer – praživali v biokalkarenitu, med njimi redka Assilina marinelli (eocen);
Vitrina 7 – Na Inštitutu za paleontologijo pri SAZU izdelane fotografije redke asiline Assilina marinelli ter druge foraminifere – praživali v apnencu (eocen); Vitrina 8 – Prikaz nanoplanktona Fasciculithus merloti – po vinu merlot iz Brd imenovan fosil , ter zanimivi fosilizirani sledovi Zoophycos v podsabotinskih plasteh (paleocen). Nad vitrino je umetniška upodobitev fosila Fasciculithus merloti naslikana z vinom merlot – tehnika vinorel, avtorja Branka Čušina;
Vitrina 9 – Valjaste alveoline – praživali, cevkarji – serpule ter ostrige različnih vrst (eocen);

II. nadstropje:
Vitrina 10 – Pražival Assilina medanica, poimenovana po Medani v Brdih; pražival Nummulites friulanus,poimenovana po Furlaniji in redka školjka Teredina subparisiensa, poimenovana po Parizu – znanstvena razprava (eocen);
Vitrina 11 – Praživali asiline in numuliti, nekatere zelo redke in pomembne (eocen);
Vitrina 12 – Primerek s praživali alveolinami v prodniku – zanimiva različnost alveolin. Vse alveoline na fotografijah so v primerku na srednji polici (eocen); Vitrina 13 - Primerki rdečih alg in foraminifer – praživali ter primerki zelo redkega polža Velates perversus – znansvena razprava (eocen);
Vitrina 14 – Primerek kolonijskih koral, med njimi je Stylophora italica, po Italiji poimenovana korala (eocen);
Vitrina 15 – Primerki in fotografije različnih polžev – bogastvo najdišča VIPOLŽE-2 (eocen);
Vitrina 16 – Polži z najdišča VIPOLŽE-2. Zanimiv prerez velikega polža s kristalno zapolnitvijo (eocen);
Vitrina 17 – Raznovrstnost in zanimivost polžev z najdišča VIPOLŽE-2. Veliki polži, med njimi redkost Clavilithes rosatii (eocen);
Vitrina 18 – Nanoplankton in solitarne korale z najdišča VIPOLŽE-2 (eocen);
Vitrina 19 – Raznovrstne solitarne korale – presenetljive najdbe z najdišča VIPOLŽE-2 (eocen);
Vitrina 20 – Posamične zanimive redkosti z najdišča VIPOLŽE-2, med njimi zelo zanimiv in rdek morski ježek, zagoneten polž v prerezu, lepa stebla krinoidov – morskih lilij, skrivnostni epibionti na foraminiferi (eocen).

Na razstavi je postavljen na ogled le majhen del bogate zbirke fosilov Stanislava Bačarja iz Ajdovščine. V njegovi zbirki je preko 7000 registriranih primerkov, veliko pa jih je še v depojih dostopnih srokovnjakom za raziskovanje, med njimi več kot 2500 fosilov iz najdišča VIPOLŽE – 2. S tega najdišča so strokovnjaki že določili 33 vrst različnih koral, 15 vrst polžev, 3 vrste ostrih in 12 vrst numulitin. Veliko fosilov iz te zbirke pa še raziskujejo na Katedri za geologijo Naravoslovno-tehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Stanislav Bačar je za zbiranje in razstavljanje fosilov prejel od Slovenskega muzejskega društva častno Valvasorjevo priznanje za leto 2004. Po njem sta poimenovani dve fosilni korali: »Phacelophyllia bacari« iz spodnje jureliasa in »Bacarela vipavica« iz paleocena, ki ju je Stanislav Bačar odkril – našel na Primorskem in so prve najdbe takih koral na svetu.

Naslov avtorja: Stanislav Bačar, Vilharjeva 71, 5270 Ajdovšina, Tel.: 05 366 15 01