Metulji
 Cvetoči travniki privabljajo živopisno paleto različnih vrst metuljev, tako nočnih kot dnevnih. Prevladujejo različne vrste modrinov, bisernikov, rjavčkov, belinov, okarjev, ... Veliko je tudi koprivarjev, lastovičarjev, admiralov, zoric, gospic, ... Med najzanimivejše spadajo črtasti medvedek - Callimorpha quadripunctaria, petelinček - Zerynthia polyxena cassandra (leti le od konca aprila pa do konca maja), beli C - Polygonia c-album (na južnih pobočjih se lahko pojavi že v začetku februarja), rdeči pisanček - Melitaea didyma, ...
Ptice
 Različni življenski prostori zagotavljajo tudi bogat ptičji svet. V to se lahko prepričamo že v zgodnji pomladi, ko se začne "ptičji koncert", ki se zavleče še v mesec julij. Prevladujejo ptice gozdnega roba (večinoma so to ptice pevke) ter travniške ptice (vezane na odprte habitate).
Med najzanimivejše vrste spadajo: hribski škrjanec - Lullula arborea (poje večinoma v letu), skalni strnad - Emberiza cia, drevesna cipa - Anthus trivialis, krokar - Corvus corax, čopasta sinica - Parus cristatus in črna žolna - Dryocopus martinus.
Med ujedami lahko vidimo: kanja - Buteo buteo, sršenar - Pernis apivorus, občasno celo planinskega orla - Aquila chrysaetos, beloglavega jastreba - Gyps fulvus in kačarja - Circaetus gallicus, ...
Med nočnimi pticami pa lahko slišimo lesno sovo - Strix aluco, malo uharico - Asio otus in podhujko - Caprimulgus europeus.
Plazilci in dvoživke
 Navkljub manj ugodnim življenskim prostorom za plazilce, bomo našli kar nekaj vrst teh zanimivih živali in sicer kuščarja zelenca - Lacerta viridis/bilineta, pozidno kuščarico - Podarcis muralis, slepca - Anguis fragilis, navadnega goža - Zamenis longissimus, črnico - Hierophis viridiflavus, belouško - Natrix natrix ter z veliko sreče celo laškega gada - Vipera aspis. Svet dvoživk je na Koradi zaenkrat še slabo raziskan. Ponoči ter v vlažnem vremenu lahko najdemo navadno krastačo - Bufo bufo, hribskega urha - Bombina variegata (tega najdemo tudi podnevi, predvsem v lužah) in navadnega močerada - Salamandra salamandra.
Divjad
 Med najpogostejšimi so: divji prašič - Sus scrofa, srna - Capreolus capreolus in poljski zajec - Lepus europaeus.
~~~~
Avtor teksta in fotografij: Borut Kumar |
O Koradi
Korada, hrib visok 812 m. Po domače se hrib imenuje Kobalar po danes opuščeni kmetiji “Pri Kobalarju”. Tik pod vrhom sta cerkvica Svete Genderce in planinska koča (Zavetišče Kobalar), ki je postavljena na temeljih vojaških objektov iz prve svetovne vojne. Na Koradi so imeli Brici svoje planine, kjer pa se živina ni nikoli pasla, saj so jih uporabljali zgolj za košnjo. Še danes lahko tod občudujete številne travniške rastline, ki jih drugod v Brdih skorajda ni več. Na Korado vodijo planinske poti iz središča Brd, Soške doline in Sabotina. Med potjo lahko opazujete tudi sledi prve svetovne vojne.
Zaradi vpliva Alp na severni ter Mediterana na južni strani je Korada zelo bogata z raznolikim cvetjem. K pestrosti flore veliko prispeva tudi morfologija terena ter človekove dejavnosti (predvsem upravljanje z ekstenzivnimi travniki). Najzanimivejši travniki se nahajajo prav v neposredni bližini koče - po tudi po cesti proti vasici Lig ter na drugi strani proti Vrhovljam. Najlepše cvetlice so seveda raznovrstne kukavice (prve začno cveteti že konec marca), jegliči, svišči - predvsem na severni strani (Nemški sviščevec - Gentianella germanica, Spomladanski svišč - Gentiana verna, Resasti sviščevec - Gentianella ciliata) ter zelo veliko drugih travniških in nekaj gozdnih cvetlic. Najdeno je bilo tudi rastišče avriklja ali lepega jegliča - Primula auricula 
